Ko pa je leta 1818 dunajski magistratni uradnik Blaž Mayer slučajno odkril ležišča premoga in so leta 1820 začeli premog načrtno izkoriščati, so se Leše iz tihega zaselka razvile v močno delavsko središče. Čeprav je leški rudnik deloval le 121 let (od 1818 – 1939), je bil v petdesetih letih 19. stoletja največji rudnik na Slovenskem. V spomin na rudarske čase nas še danes spominja več objektov. Ob poti na Leše je obnovljen vhod rov Franciscus iz leta 1849. V središču vasi je enonadstropna hiša z lesenim stolpičem (pozivalnica) in z zvonom, ki je oznanjal odhod rudarjev v jamo, danes pa kliče po obnovi. V parku ob šoli stoji spomenik rudarju, v kamen vklesan relief je delo akademskega kiparja Andreja Grošlja.